bestidnik

Srpskohrvatski

Izgovor

• IPA: /běstiːdniːk/
• Hifenacija: bes‧tid‧nik

Imenica

bèstīdnīk m (ćirilica бѐстӣднӣк)

Značenja:

1. loš, pokvaren i zao čovek

Sinonimi:

1. prevrtljivac, arh. farisej arh., đavo, nar. fukara nar., beskičmenjak, hahar arh., zlobnik, mufljuz, galijot arh., živina, izrod, spletkaroš, prevarant, fam. smrad fam., bezočnik, bednik, kurvin sin nar., ret. stodlaka ret., drznik, drkadžija nar., džukela, reg. pretvorica reg., pritvorica, pizda nar., nečasnik, nevaljalac, ništarija, smutljivac, krmak, moralno smeće, moralni imbecil, bruka, mamlaz, mekušac, nevaljalko, probisvet, licemer, ljiga fam., pakosnik, balabander, guja, životinja, podlac, smrdljivac fam., gad, baraba, ništavac, smeće, šugavac nar., dvostruki igrač, nitkov, dvoličnjak, prokletnik, nečovek, uštva, palavorda reg., krpa (od čoveka), ugursuz arh., mutikaša, protuva, antihrist, gnus fam., nepoštenjak, bestidnik, moralna nula, džukac, pseto, bezobraznik, đubre (od čoveka), besramnik, zloća, gnjida, prepredenjak, mutivoda, prepredenko, hipokrit, ljigavac fam., pogančina, neotesanac, pretvornik, pokvarenjak, svinja, moralna nakaza, perfidnik, bezvrednik, pička nar., vancaga arh., odljud ret., prasac, podmuklica, šuft reg., hulja, rđa nar.

Deklinacija

    deklinacija imenice bestidnik

	jednina	množina
nominativ	bestidnik	bestidnici
genitiv	bestidnika	bestidnika
dativ	bestidniku	bestidnicima
akuzativ	bestidnika	bestidnike
vokativ	bestidniče	bestidnici
lokativ	bestidniku	bestidnicima
instrumental	bestidnikom	bestidnicima

Reference

• „bestidnik” u Hrvatskom jezičnom portalu